Zakaj pogosto samo pogovorne terapije niso dovolj?
Naš živčni sistem ne deluje skozi misli in besede, temveč skozi občutke in čustva oz. fizične senzacije(povišan srčni utrip, mišična napetost, dihanje, občutljivost, napetost, utrujenost, mravljinci v telesu...). Mi namreč nismo samo naši možgani.
Iz glave in misli moramo v telo, saj so tu shranjene vse travme, vsa potlačena čustva, vsi strahovi in vsa teža, ki nas drži na mestu in nam onemogoča, da bi živeli mirno in izpolnjeno.
V situacijah, ki jih naša percepcija dojema kot nevarne(tudi če v resnici niso), reagiramo iz najstarejših delov naših možganov(limbični sistem), ki povozijo naš neokorteks(del možganov, ki je odgovoren za logično sklepanje, razmišljanje in zavedanje). Zato pogosto v teoriji vse razumemo, v ključnih trenutkih pa žal reagiramo isto in se lahko zato močno obtožujemo in krivimo.
Naš živčni sistem se na situacijo odzove z odzivom boj, beg, zamrznitev. Če obtičimo v teh odzivih, lahko zbolimo tako psihično kot tudi fizično. Tako lahko vidimo nevarnost povsod, hitro nas občutki preplavijo ali se počutimo napadene, napadamo nazaj ali zamrznemo in ne zmoremo več ničesar reči. Če smo dolgo časa v takem odzivu, naše telo nima časa za umiritev, regeneracijo in obnovo.
Idealno je, da zmoremo skozi te odzive našega telesa pluti(od boja, bega, zamrznitve do aktivacije parasimpatičnega živčevja, ki je najbolj naravno stanje). Predolgo časa na adrenalinu oz. zataknjenosti v teh stanjih namreč naravno izčrpa naše telo, kar vodi do anskioznosti, tesnobe, depresij, paničnih napadov, izgorelosti, bolezni...
Kadar pa smo disociirani oz. neprizemljeni in je telo že močno izčrpano, pa težko sploh začutimo svoje telo. Zato včasih nič ne čutimo oz. težko kaj čutimo in niti ne znamo povedati, kje kaj čutimo ter zakaj, saj smo se naučili tem občutkom ubežati, ker so bili preveč neprijetni oz. je bila to edina rešitev, da smo v neki situaciji preživeli.
Zato je v prvi vrsti pomembno, da se telo tudi energetsko okrepi in dobro prizemlji, šele potem bomo prišli lažje v stik z vsemi občutki in čustvi in svojemu telesu dali zares globok občutek varnosti in miru in s tem naredili zares dolgoročno spremembo v svojem življenju.